Glasov, 1) Kreis im russischen Gouvernement Wiätka, große Waldungen, reich an Wild, fruchtbar; die Einwohner sind nebst Russen, Tscheremissen, Mordwinen u. Tschuwaschen; Ackerbau u. Bienenzucht; 2) Kreisstadt daselbst; 1081 Ew.; Kirche, 2 Schulen, Handel mit Felderzeugnissen.
Pierer's Lexicon. 1857–1865.
večína — e ž (í) večji del kake skupnosti, celote: večina je bila proti; soglašati z večino / mnenje pretežne večine / večina prebivalcev, volivcev / dobiti večino glasov; absolutna, relativna večina glasov / večino dneva so preživeli v naravi; končati… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
glás — ú tudi a m, mn. glasóvi stil. glási (ȃ) 1. zvok, ki ga dela človek z govorilnimi organi: glas mu je postajal vse bolj umirjen; od razburjenja se ji je glas tresel; posnemati otroške glasove; spoznati koga po glasu; globok, nizek, zamolkel, pog.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
glasóven — vna o prid. (ọ̄) nanašajoč se na glas: odpravljati govorne in glasovne motnje; enotna in pravilna izreka posameznih glasov in glasovnih skupin; občudovali so glasovno ubranost recitatorjev / to je zbor s sijajnim glasovnim materialom; ta skladba … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kontrapúnkt — a m (ȗ) 1. muz. kompozicijska tehnika vodenja in kombiniranja dveh ali več samostojnih glasov: obvladanje harmonije in kontrapunkta / aleatorični kontrapunkt // nauk o tem: poučuje kontrapunkt // vsak od glasov polifonske skladbe: kontrapunkti… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kvalificírati — am dov. in nedov. (ȋ) narediti koga sposobnega za opravljanje določenega dela, usposobiti: kvalificirati turistične delavce; kvalificirati je treba delovno silo; kvalificiral se je z delom in učenjem / šola jih je kvalificirala za različne… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
preglasováti — újem dov. (á ȗ) 1. pri glasovanju dobiti več glasov kot drugi: preglasovali so ga z desetimi glasovi 2. redko postati bolj slišen od koga, česa; preglasiti: prevpili in preglasovali so jih preglasován a o 1. deležnik od preglasovati: govorjenje… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sigmatízem — zma m (ȋ) nepravilno izgovarjanje glasov c, z, s, č, ž, š ali zamenjavanje teh glasov: zdraviti sigmatizem … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zategníti — in zatégniti em dov. (ȋ ẹ) 1. s potegom, potegi narediti a) da je kaj trdno, tesno nameščeno in se ne more premikati: zategniti jermene, vrvi; zategniti obveze; zategniti pas na hlačah; preveč zategniti; zategniti in razrahljati / zategniti… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zategováti — újem nedov. (á ȗ) 1. s potegom, potegi delati a) da je kaj trdno, tesno nameščeno in se ne more premikati: zategovati jermen, pas; zategovati vajeti / zategovati vijak privijati b) da je kaj močno zavezano, zadrgnjeno: zategovati vozel, zanko /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zavléči — vléčem dov., zavléci zavlécite in zavlecíte; zavlékel zavlékla (ẹ) 1. z vlečenjem spraviti kaj kam: zavleči deblo do ceste, na tovornjak; zavleči truplo v goščavo / ekspr.: fantje so ga zavlekli v gozd in pretepli; zavleči ujetega v zapor 2.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
